Zemeljski plin bo v Evropi v prihodnjih desetletjih ključen energetski vir pri prehajanju v nizkoogljično družbo. Končni odjemalci ga lahko uporabljajo skupaj z obnovljivimi viri energije (npr. plinske toplotne črpalke), ki postajajo eden od stebrov energetske oskrbe prihodnosti. Za proizvajalce električne energije je zemeljski plin pomemben zaradi zagotavljanja zanesljive proizvodnje ne glede na vremenske razmere, ki neposredno vplivajo na proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
Po podatkih mednarodne agencije za energijo je konvencionalnih zalog zemeljskega plina, ki jih je mogoče izčrpati s trenutnim tehnološkim znanjem, 250-krat več, kot je trenutna letna poraba na svetovni ravni. Konvencionalne in nekonvencionalne zaloge zemeljskega plina pa glede na današnje trende uporabe po ocenah mednarodne agencije za energijo (World energy outlook 2011) zadostujejo za več kot 250 let.
Zaloge so geografsko razpršene. Nahajališča zemeljskega plina so tudi v Evropi. Države Evropske unije so skupaj z Norveško leta 2013 načrpale 55 odstotkov vseh potreb po energentu v državah EU.
Evropsko plinovodno omrežje
Države v EU so povezane z gosto mrežo plinovodov, v katero se je vključila tudi Slovenija. S povezavo na plinovode sosednjih držav je slovensko plinovodno omrežje integralni del evropskega plinovodnega omrežja. Na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti sistemskega povezovanja omrežij, širitev dobavnih poti in povečevanje skladiščnih zmogljivosti.
Nove dobavne poti zemeljskega plina v Evropo nastajajo z gradnjo novih plinovodov in terminalov za utekočinjen zemeljski plin. V Evropi je načrtovana gradnja več deset terminalov, ki bodo omogočili nove dobavne poti zemeljskega plina v Evropo.
Skladiščne zmogljivosti
Skladiščne zmogljivosti v 21 državah EU se stalno povečujejo in so po podatkih evropskega plinskega združenja Gas Infrastructure Europe (GIE) v začetku leta 2015 znašale 91 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je enkrat več kot pred petimi leti.
| Datum | Zmogljivost skladišča (milijard m3) | Shranjene količine (milijard m3) |
|---|---|---|
| 18.1.2010 | 43 | 28 |
| 20.1.2011 | 46 | 32 |
| 23.1.2012 | 56 | 39 |
| 21.1.2013 | 77 | 45 |
| 20.1.2014 | 79 | 49 |
| 22.1.2015 | 91 | 58 |
Zmogljivost skladišča (milijard m3)
Vir podatkov tabela in graf: Spletna stran mednarodne organizacije: Gas Infrastructure Europe, več >
Čeprav v Sloveniji še ni skladišč zemeljskega plina, vedno večja povezljivost evropskega plinovodnega omrežja Sloveniji omogoča, da dobivamo zemeljski plin iz evropskih skladišč. V sosednji Avstriji so skladišča, katerih skupna zmogljivost je več kot 4,7 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Za ponazoritev, v Sloveniji letno porabimo približno 0,8 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, od tega gospodinjstva 0,11 milijarde kubičnih metrov.
Proizvodnja zemeljskega plina v Sloveniji
Proizvodnja zemeljskega plina se bo leta 2016 začela tudi v Sloveniji. Nove vrtine na plinskem polju v Petišovcih obetajo povečanje črpanja zemeljskega plina in nova delovna mesta. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi črpanje plina lahko povečali s sedanjih 3,5 na 55 do 80 milijonov kubičnih metrov plina letno, kar bo zadostovalo za več kot polovico potreb slovenskih gospodinjstev po zemeljskem plinu. Po podatkih agencije za energijo gospodinjstva v Sloveniji porabijo okoli 110 milijonov Sm3 zemeljskega plina letno.