Zemeljski plin je naravni vir energije pod površjem zemlje. Večina zemeljskega plina nastaja s kemičnimi procesi iz odmrlih mikroorganizmov, alg in planktona, ki so se v pramorjih posedli na morsko dno in so jih prekrile plasti neprepustnega materiala. Zemeljski plin je nestrupen, je brez vonja, barve in okusa. Zaradi varnostnih razlogov mu dodajajo snov, ki omogoča, da z vonjem zaznamo prisotnost plina v prostoru.
Zemeljski plin je v več kot 90 odstotkih sestavljen iz metana. V manjših količinah so prisotni še:
- etan (do 6,3 %),
- propan (do 2,1 %),
- butan (do 2,1 %) in
- dušik (< 2,1 %) ter
- primesi težjih ogljikovodikov in ogljikovega dioksida.
V Sloveniji uporabljamo zemeljski plin, ki vsebuje več kot 98 % metana in zelo malo drugih primesi. Povprečna zgornja kurilnost (Hs) zemeljskega plina v Sloveniji je 11,29 kWh/Sm3 (pri referenčni temperaturi zgorevanja t1 = 25 °C, pri referenčni temperaturi plina t2 = 0 °C ter pri referenčnem tlaku 1,01325 bar).
Več o tem si preberite >