Nedavna študija je pokazala, da je mogoče vse večjo količino kompostirne bioplastike v naših odpadkih zbrati in predelati brez ekološkega tveganja za proizvodnjo bioplina, kar podpira razvoj obnovljivih virov energije v Evropi.
Države EU morajo do leta 2025 ponovno uporabiti in reciklirati vsaj 55 % svojih komunalnih odpadkov, do leta 2030 60 % in do leta 2035 65 %.[1] Sektor bioplina s proizvodnjo obnovljive energije iz zbranih lokalnih bioloških odpadkov že prispeva k doseganju tega cilja. Glede na podatke Statističnega poročila EBA za leto 2022 predstavljajo organski trdni komunalni odpadki drugi največji vir za proizvodnjo biometana v Evropi.
Biološko razgradljiva bioplastika bi lahko v prihodnjih letih predstavljala 8–10 % trdnih organskih komunalnih odpadkov.[2] „Vse večja uporaba bioplastike in njeno odstranjevanje v organski frakciji trdnih komunalnih odpadkov sta ključnega pomena za prihodnost ravnanja z odpadki. Da bi spodbudili krožno gospodarstvo, jih je treba predelati za proizvodnjo novih materialov in/ali energije.“, pojasnjuje Gabriella Papa, tehnična in projektna strokovnjakinja pri EBA ter soavtorica te študije.
Kot je pokazala študija anaerobne predelave organskih odpadkov, predelava bioplastike z anaerobno prebavo prispeva k preprečevanju kopičenja bioplastike in zmanjševanju njenega uhajanja v okolje. V skladu z dokumentom se preostala bioplastika, ki ostane v digestatu (stranski produkt proizvodnje bioplina, ki se uporablja kot organsko gnojilo), ne kopiči v tleh. Podatki kažejo, da se bioplastika v tleh po 120 dneh razgradi v 50 do 70 %, v manj kot dveh letih pa je popolnoma biorazgradljiva. Ta digestat se zato lahko uporablja kot gnojilo v tleh kmetijskih zemljišč brez ekoloških tveganj.
Poleg tega razgradnja bioplastike z anaerobno razgradnjo prispeva tudi k pridobivanju obnovljive energije iz odpadkov za gospodinjstva in industrijo.
Ta pristop je v skladu s ciljem EU, da vzpostavi krožno gospodarstvo do leta 2050 [3]. Obdelava bioplastike z anaerobno fermentacijo za proizvodnjo bioplina lahko mestom in regijam omogoči razvoj celostnih konceptov krožnih mest in optimalno uporabo njihovih virov.
“Spoznanja, pridobljena v tej študiji, pozitivno vplivajo na strategije vrednotenja trdnih organskih komunalnih odpadkov. Predelava odpadkov iz bioplastike v anaerobni fermentaciji za proizvodnjo bioplina se zdi obetavna rešitev za proizvodnjo obnovljive energije in zmanjšanje uhajanja bioplastike,” je zaključila Gabriella Papa.
Vir: Europeanbiogas