V zadnjem času je prišlo v Sloveniji do štirih primerov puščanja zemeljskega plina, dogajanje tudi v Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP) spremljamo.

Po sedaj znanih javno objavljenih podatkih oziroma izjavah operaterjev distribucijskega sistema, so kar v treh primerih bili vzroki poseganj tretjih oseb (izvajalci druge komunalne infrastrukture) v varovalni pas plinovoda, v enem od teh primerov vzrok sicer še ni dokončno potrjen, saj preiskava še poteka.

Varovalni pas je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. V varovalnem pasu se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja distribucijskega sistema, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov distribucijskega sistema glede na njihovo vrsto in namen.

Investitor ali izvajalec del druge komunalne infrastrukture mora za izvedbo kakršnegakoli posega v območju varovalnega pasu distribucijskega sistema pred začetkom izvajanja del dobiti pisno soglasje operaterja distribucijskega sistema na osnovi projektne dokumentacije za izvedbo del v kateri mora biti prikazan in upoštevan varnostni odmik od plinovoda. Pred pričetkom del  je potrebno obstoječi plinovod zakoličiti (označiti),  izvajalec pa mora operaterju distribucijskega sistema prijaviti začetek del.

V primeru, da vsi akterji upoštevajo predpisane postopke ter se dela izvajajo strokovno in pazljivo, ni bojazni, da bi prišlo do poškodovanja plinske infrastrukture in uhajanja plina. V primeru pa, da pride do poškodb plinovodnega omrežja, je potrebno o tem takoj  obvestiti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina. V GIZ DZP verjamemo, da sta varnost in zanesljivost pomembni kvaliteti plinovodnega omrežja, za kateri je potrebno, še posebej v primeru del v okolici plinovoda, vedno poskrbeti.