Stavbe so največji porabniki energije v EU, saj predstavljajo 40 % porabe končne energije in 36 % izpustov CO₂. Potrebujemo pristop „od spodaj navzgor“, ki bo koristil potrošnikom in lokalnim oblastem, lokalnim dobaviteljem in proizvajalcem.

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb: pristop od spodaj navzgor za celovito učinkovitost sistema

Preambula: Usklajevanje zanesljivosti oskrbe in razogljičenja stavb ne bo enostavno. Stavbe so največji porabniki energije v EU, saj predstavljajo 40 % porabe končne energije in 36 % izpustov CO₂¹ . Ogrevanje predstavlja največji delež celotne porabe energije v stavbah – približno 60 %, povpraševanje pa je koncentrirano na nekaj mesecev. Gre za sektor, ki ga ne moremo zmanjšati, zato za doseganje popolnega razogljičenja do leta 2050 zahteva celovitejši in bolj pragmatičen pristop.

 

V iskanju idealne rešitve smo spoznali, da preveliko zanašanje na premalo rešitev ni dobra pot. Tveganja vključujejo energetske izgube (omejevanje), drage in/ali počasne širitve omrežja, nasedla sredstva in tehnološke monopole.

 

Izzive lahko najdemo tudi v pomanjkanju rezervnih zmogljivosti in možnosti izbire za potrošnike. Elektrifikacija bo zagotovo imela pomembno vlogo, vendar se bodo sistemi brez upoštevanja drugih energetskih sektorjev soočali z resnimi izzivi pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja (kar so nedavno priznali tudi evropski operaterji prenosnih omrežij za električno energijo; ENTSO-E ).²

 

Pri reviziji direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) moramo priznati komplementarnost med obnovljivimi elektroni in obnovljivimi molekulami. Številne učinkovite rešitve uporabljajo zelene nosilce energije, nameščene na kraju samem ali dobavljene prek energetskih omrežij. Te tehnologije vključujejo toplotne črpalke, hibridne rešitve, soproizvodnjo, mikro-soproizvodnjo, „hišne“ enote gorivnih celic in ogrevalne kotle, ki so pripravljeni za delovanje na obnovljive vire energije.

 

Priporočila: Podpisniki te izjave pozivajo oblikovalce politik, naj zagotovijo ambiciozno in stroškovno učinkovito razogljičenje evropskega stavbnega fonda. Prizadevati si moramo za pametne, integrirane in vse bolj na obnovljivih virih temelječe energetske sisteme, pri katerih se v celoti upoštevajo lokalne razmere in potrebe potrošnikov. Upoštevati bi morali vse obnovljive in učinkovite energetske rešitve, ki se uporabljajo na kraju samem prek energetskih omrežij ali zunaj njih. Oblikovalce politik pozivamo, naj upoštevajo naslednja priporočila:

 

1. Pristop od spodaj navzgor je ključnega pomena za zagotovitev stroškovno učinkovitega razogljičenja, ki upošteva lokalne posebnosti in krepi lokalno okolje.

• Če upoštevamo dejanske lokalne in nacionalne razmere, se pojavijo nepričakovane priložnosti za stroškovno učinkovito razogljičenje. Na ta način je mogoče izkoristiti celoten potencial obnovljivih virov energije, ukrepov za energetsko učinkovitost in sinergij v okviru obstoječe infrastrukture³ .
• Lokalne oblasti, potrošnike in energetske skupnosti želimo opolnomočiti skupaj z dobavitelji in proizvajalci na njihovih območjih.

• Takšen pristop se lahko hkrati osredotoča na učinkovitost energetskega sistema, zmanjšanje povpraševanja, prožnost na strani povpraševanja in diverzifikacijo proizvodnje energije, kot je poudarjeno v smernicah Evropske komisije Energy Efficiency First .⁴

 

2. Cenovna dostopnost trajnostnih rešitev ogrevanja bi morala biti temelj pravičnega prehoda v stavbnem sektorju.

• Pri neposrednih stroških (računi za energijo, stavbni sistemi, prenova) in posrednih stroških (infrastruktura, skladiščenje, zmogljivosti v času konic) je treba upoštevati plačilno sposobnost potrošnikov. Ustrezno je treba upoštevati posebne potrebe skupin, kot so najemniki, lastniki stavb, industrijski odjemalci ter mikro-, majhna, in srednje velika podjetja.
• Zmanjšanje povpraševanja v času konic z rešitvami na strani povpraševanja, vključno s proizvodnjo toplote in/ali električne energije na kraju samem, lahko občutno zmanjša stroške sistema. To prinaša neposredne koristi tudi potrošnikom, ki lahko ohranijo nadzor nad dobavnimi in infrastrukturnimi komponentami računov za energijo. Takšen ukrep državljanom omogoča prožno uporabo stroškovno najučinkovitejših in vse bolj trajnostnih rešitev, razpoložljivih na lokalni ravni.
• Direktiva EPBD bi morala aktivno spodbujati „pristop skupnih stroškov“, ki upošteva neposredne in posredne naložbe ter operativne stroške. Prihranke iz dnevnega in sezonskega upravljanja povpraševanja je treba s prilagojenimi tarifami in spodbudami deliti z odjemalci.

 

3. Rešitve, ki uravnavajo konice in nagrajujejo upravljanje na strani povpraševanja, je treba vključiti v vsako strategijo za razogljičenje ogrevanja stanovanj.

• Nove rešitve, kot so hibridne tehnologije ogrevanja, ki uporabljajo vse večji delež obnovljivih virov energije, se lahko uporabljajo že danes in ponujajo načine za uravnavanje konic z omejenimi stroški za končne uporabnike. Direktiva EPBD bi morala spodbujati takšne rešitve. To je v skladu z nedavnimi političnimi odločitvami več držav članic EU⁵ .
• Toplotne črpalke so ključnega pomena. Če jih dopolnjujejo hibridne ogrevalne rešitve, je razogljičenje ogrevanja lažje, cenejše, prožnejše in družbeno sprejemljivejše. Na nekaterih območjih je veliko nestalne energije iz obnovljivih virov, ki jo je treba shraniti. Z vključevanjem hibridnih rešitev za premagovanje teh izzivov bi lahko do leta 2050 prihranili več kot 520 milijard EUR.⁶
• Geotermalna toplota, sončna toplota, toplotne črpalke, bioenergija, soproizvodnja, vključno z mikrokogeneracijo, „hišne“ enote gorivnih celic in ogrevalni kotli so pripravljeni za delovanje na obnovljive vire energije. Ko bodo izvedljivi in stroškovno učinkoviti, bi jih morala podpirati tudi direktiva EPBD.
• Opredelitev stavb z ničelnimi emisijami bi morala podpirati uporabo vseh stroškovno učinkovitih rešitev obnovljivih virov energije, vključno z lokalnimi viri, bližnjimi viri, omrežji in obnovljivimi viri zunaj omrežja. Na ta način je mogoče stroškovno učinkovito in zanesljivo obvladovati povpraševanje v času konic.

• Opredelitev stavb z ničelnimi emisijami bi morala upoštevati zmanjšanje ali postopno odpravo emisij toplogrednih plinov, povezanih s stavbami, in ne izključevati nekaterih tehnologij. To je najučinkovitejši način za spodbujanje ukrepov odzivanja na povpraševanje. V nasprotnem primeru bodo stavbe še naprej prispevale k emisijam na mestu proizvodnje energije.
• Pri oceni energetske učinkovitosti stavb in energetski izkaznici je treba upoštevati tudi povečanje učinkovitosti zaradi sezonske prožnosti povpraševanja.

 

4. Vsem tehnologijam ogrevanja, ki so pripravljene za obnovljive vire, je treba omogočiti, da prispevajo k stroškovno učinkovitemu razogljičenju evropskega stavbnega fonda.

• Načrt Evropske komisije REPowerEU je za leto 2030 določil cilj 35 milijard kubičnih metrov biometana (380 TWh) in 66 milijard kubičnih metrov obnovljivega vodika (780 TWh). To je več kot znaša sedanja poraba plina v gospodinjstvih, ki se bo postopoma zmanjševala v okviru prenovitvenega vala. Po podatkih Guidehouse⁷ bodo količine v skladu z načrtom REPowerEU zadoščale za zadovoljitev potreb po obnovljivem plinu v stavbah, ker se bo povpraševanje z ukrepi za energetsko učinkovitost zmanjšalo na 400 TWh.
• Zamenjavo starih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov z ogrevalnimi napravami, ki delujejo z vrsto vse bolj obnovljivih virov energije, bi bilo treba z direktivo EPBD podpreti, ko bo to stroškovno učinkovito. S tem bi zagotovili optimalno uporabo posameznih tehnologij glede na posebnosti stavb in lokalne danosti.
• Ta pristop bo tudi zmanjšal največje povpraševanje po električni energiji v času nezadostne proizvodnje sončne in vetrne energije ter velikega povpraševanja po ogrevanju, s čimer bodo potrošniki in podjetja prihranili več milijard evrov pri dragih naložbah v infrastrukturo.⁸

---

¹ Evropska komisija, 2020. Prenovitveni val za Evropo, str. 23.² ENTSO-e, 20. oktober 2022. Zgodnji vpogled v poročilo o zimski napovedi za obdobje 2022–2023.

³ Fraunhofer IEE & Fraunhofer ISE, 24. junij 2022. Vmesno poročilo o študijskem projektu od spodaj navzgor o možnostih poti za učinkovito in družbeno odgovorno razogljičenje sektorja ogrevanja (v nemščini)

⁴ Evropska komisija, 2021. Priporočilo in smernice Evropske komisije o prvem načelu energetske učinkovitosti.

⁵ Bloomberg, 2022. Nizozemski domovi bodo morali od leta 2026 naprej uporabljati hibridne toplotne črpalke.

⁶ Guidehouse, 2022. Načini razogljičenja za evropski gradbeni sektor.

⁷ Guidehouse, 2022. Poti do razogljičenja evropskega gradbenega sektorja.

⁸ Guidehouse, 2022. Poti do razogljičenja evropskega gradbenega sektorja.

 

Vir: europeanbiogas.eu