Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina

Uporabniki

• 

  OKOLJE

• 

  DOBAVA

• 

  PRIHODNOST

ZANESLJIVOST DOBAVE

domov » zemeljski plin

Razvite zahodnoevropske države so povezane z gosto mrežo plinovodov, v katero se je vključila tudi Slovenija. S povezavo na plinovode sosednjih držav predstavlja slovensko plinovodno omrežje integralni del evropskega plinovodnega omrežja.

Oskrba z zemeljskim plinom v Republiki Slovenija je bila ves čas od njene uvedbe leta 1978 100-odstotno zanesljiva in stabilna. Dobavitelji, ki so bili hkrati tudi upravljavci omrežij, so odjemalcem ves čas zagotavljali pogodbene količine zemeljskega plina.

Slovenija nima svojih nahajališč zemeljskega plina, vendar ima ugodno geografsko lego, ki ji zagotavlja razpoložljiv dostop do virov zemeljskega plina v Severni Afriki, Rusiji in osrednji Aziji. Poleg tega ima dobavitelj zemeljskega plina v Sloveniji (podjetje Geoplin, d. o. o.) za porabo v zimskih mesecih zakupljena podzemna skladišča v Avstriji in na Hrvaškem. Zakupljene zmogljivosti pred zimo zadoščajo 1,5-mesečni porabi vseh odjemalcev plina v Sloveniji.

Kljub zanesljivi in stabilni oskrbi z zemeljskim plinom se je Evropska unija odločila sprejeti direktivo, ki državam članicam nalaga, da v svojih predpisih opredelijo vloge in odgovornosti različnih akterjev na trgu z zemeljskim plinom in določijo ustrezne minimalne standarde zanesljivosti oskrbe, ki jih morajo izpolnjevati t. i. akterji. Najpomembnejše so določbe 4. člena te direktive, ki določajo minimalne standarde zanesljivosti dobave; ti standardi so določeni kot okoliščine, v katerih mora biti gospodinjskim odjemalcem zagotovljena dobava plina: v primeru delne motnje v dobavi plina v določenem času, ki ga določi država članica, v primeru izjemno nizkih temperatur in izjemno velikega povpraševanja v najhladnejših vremenskih obdobjih, ki se statistično pojavljajo vsakih 20 let. Država članica lahko to varstvo določi za mala in srednje velika podjetja ter odjemalce, ki se ne morejo preusmeriti na druge vire energije. Direktiva ureja tudi poročanje države članice o vprašanjih zagotavljanja zanesljivosti dobave plina in o vplivu teh ukrepov na konkurenčnost na trgu s plinom. Republika Slovenija je sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona  (Uradni list RS, št.118/06) in Uredbo o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št.8/2007), ki prenašata direktivo Evropske unije v naš pravni red. V skladu z uredbo imajo dobavitelji na razpolago naslednje ukrepe za povečevanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom:

- zagotavljanje razpoložljivega zemeljskega plina v skladiščih zemeljskega plina;

- zagotavljanje ustreznih zmogljivosti odjema zemeljskega plina iz skladišča;

- zagotavljanje zmogljivosti omrežja zemeljskega plina, ki omogoča diverzifikacijo dobave zemeljskega plina posameznim območjem;

- dostop do likvidnih trgov zemeljskega plina;

- prilagodljivost sistema;

- razvoj povpraševanja po prekinljivi dobavi;

- uporaba alternativnih nadomestnih goriv pri odjemalcih;

- zagotavljanje ustreznih zmogljivosti povezovalnih vodov;

- sodelovanje sistemskih operaterjev prenosnega omrežja zemeljskega plina sosednjih držav članic Evropske unije za usklajeno delovanje;

- koordinirano usklajeno delovanje sistemskih operaterjev prenosnega omrežja in sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja zemeljskega plina;

- domača proizvodnja zemeljskega plina;

- prožnost proizvodnje zemeljskega plina;

- prilagodljivost uvoza zemeljskega plina;

- diverzifikacija virov dobave zemeljskega plina;

- dolgoročne pogodbe o dobavi zemeljskega plina;

- vlaganje v infrastrukturo za uvoz zemeljskega plina prek terminalov za uplinjanje in plinovodov

- drugi ukrepi.