Aktualno

Distribucijsko plinovodno omrežje je v predlaganem energetskem konceptu premalo zastopano

Včeraj se je zaključila javna obravnava domače energetske strategije. Strateški dokument, t. i. energetski koncept Slovenije, ki ga pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo, naj bi predstavljal veliko izzivov in gospodarskih priložnosti. V GIZ DZP podpirajo oblikovanje takšne strategije ter istočasno predlagajo nadgradnjo predloga z večjim poudarkom na distribucijskem plinovodnem omrežju. Nekatera področja le-tega so namreč pomanjkljivo in premalo zastopana.

Udeleženci včerajšnje konference GZS so izpostavili, da zaradi ohranjanja konkurenčnosti na globalnem trgu slovensko gospodarstvo potrebuje cenovno optimalno oskrbo z energijo. Ob tem je potrebno upoštevati dolgoročni razvoj Slovenije in njenih državljanov, okoljsko sprejemljivost in zanesljivost oskrbe. Konferenca je energetski koncept Slovenije osvetlila z gospodarskega vidika, saj prihodnji razvoj energetike prinaša vrsto gospodarskih priložnosti pri naročilih, modernizaciji, širitvi in razvoju. Domače gospodarstvo je naklonjeno strateškemu dokumentu, ki bo trajen, obvezujoč in ne bo zasledoval dnevnih potreb politike.

Za sprejetje takšnega dokumenta si prizadeva tudi GIZ DZP, a ob tem poudarja, da je distribucijsko plinovodno omrežje v predlogu energetskega koncepta premalo in na nekaterih mestih pomanjkljivo zastopano. Dopolnila so tako potrebna že na samem začetku dokumenta, tj. pri opredeljevanju ciljev, saj trenuten zapis ne predvideva jasnega razvoja distribucijskega plinovodnega omrežja za obdobje do leta 2035, niti za obdobje po letu 2055. Ključne dopolnitve GIZ DZP na predlog energetskega koncepta se nadalje nanašajo na sistemske spremembe, ogrevanje in promet.

Z vidika sistemskih sprememb GIZ DZP predlaga, da se uporaba zemeljskega plina razširi na področje učinkovite rabe v energetskih napravah za ogrevanje, ki omogočajo kombinacijo z obnovljivimi viri energije. Dopolnitev GIZ DZP se konkretno nanaša na uveljavitev tehnologij (npr. plinska toplotna črpalka) z možnostjo povečanja OVE in obnovljivih goriv kot je metan, saj bo slednji ali drugo obnovljivo gorivo sčasoma nadomestilo zemeljski plin. Trenuten zapis dokumenta uporabo zemeljskega plina omejuje na možne sistemske storitve in na plin za industrijsko rabo.

V plinovodno omrežje v Sloveniji se bo sčasoma začelo dodajati obnovljiv metan in druga obnovljiva goriva, poleg tega pa plinske tehnologije že omogočajo kombinacijo z obnovljivimi viri energije. V nekaterih državah tak sistem že poznajo, povečevanje deleža obnovljivega metana pa narekujejo tudi trendi. Distribucijsko plinovodno omrežje v Sloveniji pri tem ni izjema, saj se bo delež obnovljivega plina občutno povečal že do leta 2035.

Energetski koncept Slovenije distribucijsko  plinovodno omrežje nezadostno vključuje tudi v poglavju ogrevanja, saj vlogo zemeljskega plina v SPTE predvideva samo za daljinsko ogrevanje. Na tem mestu GIZ DZP poudarja vlogo zemeljskega plina tudi na individualni uporabi, saj se bodo na trgu uveljavile SPTE za manjše objekte, med drugim za stanovanjske hiše. Zelo perspektivna tehnologija je namreč tehnologija gorivnih celic, ki ima visoke električne izkoristke, odpadno toploto pa se lahko porabi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. S takšno decentralizirano proizvodnjo so pri transportu energije prisotne manjše izgube. To je pri individualni uporabi še posebej pomembno, zato GIZ DZP spodbuja decentralizirane SPTE sisteme.

Dopolnitve predlaganega koncepta so potrebne tudi v poglavju, ki se nanaša na osebni in javni promet. GIZ DZP izpostavlja spremembo koncepta iz zagotavljanja 100 % električne mobilnosti v osebnem in javnem prometu v 100 % mobilnost z alternativnimi gorivi v prometu. Na ta način se mobilnost ne omejuje zgolj na električno energijo, ampak se jo razširja še na preostala alternativna goriva (npr. vodik, biogoriva, zemeljski plin itd.). Razlog za predlagano spremembo je sprejeta Direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva 2014/94/EU, ki predvideva skupni okvir za postavljanje infrastrukture alternativnih goriv v Evropski uniji. Ključnega pomena je, da se vsa alternativa goriva obravnava enakovredno in se jim ponudi enake možnosti za razvoj.

GIZ DZP s predlaganim energetskim konceptom ugotavlja, da oskrba z obnovljivimi viri še vedno ni konkurenčna fosilnim gorivom. Ključna predpostavka za doseganje konkurenčnosti na področju plinovodnih omrežij je zasedenost omrežja – v kolikor zadostne zasedenosti ne bo, oskrba ne more biti konkurenčna. Plinovodni sistemi imajo namreč fiksne stroške in večji kot je transport, nižji je njegov strošek na transportirano enoto energije. Posledično večja zasedenost omrežja dviguje konkurenčnost in znižuje stroške. Prav zato si bo GIZ DZP na področju plinovodnih omrežij prizadeval za zgoščevanje odjema.

V Sloveniji imamo dobro razvito prenosno in distribucijsko plinovodno omrežje. Distribucijska plinovodna omrežja so tako prisotna v 82-ih občinah, skupna dolžina omrežja znaša 4.500 km, na sistem pa je priključenih okrog 130.000 odjemalcev zemeljskega plina. Kljub naraščajočemu številu uporabnikov je distribucijsko plinovodno omrežje izkoriščeno le delno. Da bi to odpravili, v GIZ DZP predlagajo večje spodbujanje dodatnega priključevanja in razširitev namena uporabe zemeljskega plina (promet, hlajenje, decentralizirana SPTE – mikrokogeneracija, gorivne celice itd.). Predlagajo tudi dodatne koncesije, ki bi zagotovile  konkurenčno oskrbo z energijo celotnemu gospodarstvu.

S tem, ko uporabljate spletno mesto, dovoljujete uporabo piškotkov v skladu z našo politiko varovanja zasebnosti. Če želite nastavitev spremeniti, kliknite tukaj.